“Plevel je rastlina še neodkritih vrlin.” R. W. Emerson Pravzaprav bi lahko ta citat štel za naravoslovno paradigmo tistih, ki verjamejo, da je zdravljenje z zelišči mogoče, zahvaljujoč njihovim neskončnim zdravilnim vrlinam. Za razlago zdravilnih lastnosti zelišč se pogosto uporablja zeliščna medicina, ki je terapevtska metoda, zasnovana na uporabi naravnih izvlečkov zelišč.
Uporaba zdravilnih zelišč
“Plevel je rastlina še neodkritih vrlin.” R. W. Emerson
Pravzaprav bi lahko ta citat štel za naravoslovno paradigmo tistih, ki verjamejo, da je zdravljenje z zelišči mogoče, zahvaljujoč njihovim neskončnim zdravilnim vrlinam. Za razlago zdravilnih lastnosti zelišč se pogosto uporablja zeliščna medicina, ki je terapevtska metoda, zasnovana na uporabi naravnih izvlečkov zelišč.
Fitoterapija
Zdravljenje z zelišči je tisočletna praksa. Dokazano je, da zelišča zavirajo številna obolenja brez neprijetnih stranskih učinkov sodobnih zdravil. Terapevtsko prakso priznava tudi SZO, ki je zdravilne rastline opredelila kot “rastlinske organizme z vsebovanimi aktivnimi sestavinami, ki zdravijo in odpravljajo tegobe in bolezni pri ljudeh in živalih.”
Rastline vsebujejo terapevtske učinkovine, ki blagodejno delujejo na telo. Nabor aktivnih sestavin v zdravilni rastlini imenujemo fito-kompleks. Aktivne sestavine rastlin imajo večjo učinkovitost, če jih kombiniramo v posebej mešanih spojinah in naravnih pripravkih.
Zdravilne učinkovine naravnih zelišč.
Med najbolj razširjene umu in telesu blagodejne zeliščne snovi sodijo:
- Alkaloidi, ki delujejo na živčnomišični sistem, kot so kofein, morfin, nikotin in meskalin. Njihova uporaba mora biti nadzorovana, da se preprečijo morebitne interakcije z drugimi zdravili. Rastline, ki so najbogatejše z alkaloidi, so čaj, kava, tobak.
- Polifenoli so močni naravni antioksidanti, ki lahko preprečijo staranje, ki ga povzročajo prosti radikali. K polifenolom sodijo tanini, ki jih uvrščamo med polihidroksifenilne spojine, ki se ekstrahirajo iz lubja, korenin, plodov in listov. Zaradi adstringentnega delovanja se uporabljajo pri zdravljenju poškodb in ran ter za pospeševanje celjenja tkiv. Za notranjo uporabo se uporabljajo za boj proti driski, enteritisu in vnetnim stanjem, ki vplivajo na črevesno in želodčno sluznico.
- Flavonoidi (ali biflavonoidi) so po lastnostih podobni polifenolom, saj imajo podobno antioksidativno funkcijo. Poleg tega nekateri flavonoidi proizvajajo glikozide ali snovi, ki so odgovorne za shranjevanje sladkorjev (ginseng, ehinacea, sladki slad, rabarbara).
- Terpeni (ali terpenoidi) so značilni za eterična olja, ki se največ uporabljajo v kozmetiki; so odgovorni za vonjave cvetov in rastlin.
- Škrobi se običajno pridobivajo v sinergiji z drugimi zdravilnimi sestavinami, zlasti kot osnova za dietetične izdelke, ki izhajajo iz preoblikovanja sladkorja in za katere je značilna visoka stopnja prebavljivosti.
- Glikozidi so kemične spojine, ki jih sestavljata skupina sladkorja in ne-sladkorna skupina, imenovana aglikon. Priporočljiva je nadzorovana uporaba. Glavni glukozidi opravljajo pomembne kardiotonične, protivnetne, analgetične, diuretične, revmatične, odvajalne, vazodilatacijske, antispazmodične, antiseptične, znojne funkcije.
- Sluzi so rezultat vegetativnih procesov. V stiku z vodo se razširijo in postanejo viskozne in lepljive. Njihova učinkovitost je preizkušena pri zdravljenju vnetnih stanj dihal, draženj želodčne in črevesne sluznice. Malina in močvirska mezga sta s sluzjo najbogatejši rastlini. Uporabljata se v naravnih terapijah zdravljenja vnetega grla, faringitis, laringitis itd.
- Eterična olja imajo veliko koristnih lastnosti in se največ uporabljajo v fitokozmetiki in fitoterapiji. Eterična olja obnavljajo kožo in sluznico ter prečiščujejo dihalne poti. Najbogatejše z eteričnimi olji, so: meta, žajbelj, gorski bor, janež, koromač …
Izboljšaj svoje zdravje z uporabo naravnih zdravilnih učinkovin. Prijavi se še danes na svetovanje o uporabi zelišč.
