fbpx

Kako premagati stres in mentalna higiena

V tokratnem prispevku sem se odločil, da bom namenil, kar precejšnjo pozornost nečemu na kar precej pozabljamo oziroma nismo pozorni. Smo v težkih časih in tudi, ko bo enkrat konec te pandemije in nočne more imenovane korona virus, težav žal ne bo. Poleg ekonomskih težav, bo ta pandemija pustila ogromne negativne posledice na mentalno zdravje mnogih. Žal mi je, da v času korona virusa in predvsem že pred le tem, mnogi niso in še vedno ne skrbijo za mentalno higieno.

Stres je naraven pozitiven pojav, ki omogoča preživetje vseh nas. Gre za vpliv, ki smo mu podvrženi prav vsi in ga lahko smatramo kot pozitivno gonilno silo, ki nas bo v določeni meri spremljala skozi celotno življenje, ne glede na našo starost, status, okolje itd. Določena količina stresa je lahko koristna, saj povečuje energijo in nas spodbuja k večji učinkovitosti, preveč stresa pa povzroči težave in na nas deluje negativno. Neugodne posledice prevelikega stresa se na primer kažejo v obliki neustreznega odziva na zunanje situacije. Torej, v kolikor imamo občutek, da so zahteve našega okolja takšne, da presegajo naše sposobnosti, ima stres lahko na nas in naše zdravje izjemno negativne posledice. Rad pa bi omenil tudi premajhno stresno obremenitev in v tem primeru smo sicer sposobni opravljati svoje naloge, vendar le ta povzroča počasnost, brezvoljnosti in neučinkovitost.

Tako kot vedno, je tudi v tem primeru potrebno poiskati tisto pravo razmerje oziroma ravnotežje. Menim, da je ključ do zdravega načina življenja ( ki je vzdržen in dolgotrajen ) poiskati ZLATO SREDINO! Le ta pa je odvisna od vsakega posameznika posebej.

Stresu se je nesmiselno in neučinkovito izogibati, temveč je potrebno spremeniti odnos do le tega! Tako kot za nas ni koristna huda stresna obremenitev, zaradi katere smo nervozni in nesposobni tistega ustreznega odziva, pa imamo lahko veliko težavo v kolikor smo povsem brez »spodbude« oziroma določene ravni dražljajev, ki ima pozitiven vpliv na našo storilnost.

Kaj povzroča stres?

Povzročajo ga pravzaprav naše vsakodnevne zadolžitve, odnosi, situacije oziroma preobremenjenost z le temi. Nekateri povzročitelji stresa: delo, družina, denarne težave, brezposelnost, spremembe, bolezen, nesreče itd.

Simptomi stresa

Le ti se pojavijo, ko imamo toliko nalog oziroma dolžnosti do okolja, da jih vseh nismo sposobni oziroma zmožni izpolniti. Takrat nastopijo tako čustveni kot tudi fizični simptomi, le ti so pa odvisni od posameznikovega karakterja kot tudi dedne nagnjenosti:

  • Hitro dihanje
  • Panika
  • Bolečina v prsih
  • Palpitacije
  • Napete in boleče mišice ( vrat, hrbet)
  • Visok krvni pritisk
  • Hitra utrujenost
  • Težave s požiranjem
  • Pretirano potenje
  • Težave s prebavo ( driske, zaprtost)
  • Težave z želodcem (zgaga, čiri)
  • Pogosto uriniranje
  • Oslabljen imunski sistem
  • Težave s kožo ( izpuščaji, suha koža)
  • Alergije

Posledice stresa

Največja težava je v tem, da ko se začnejo pojavljati simptomi, lahko pademo v začaran krog, saj simptomi stresa pravzaprav sčasoma postanejo tudi sami (sekundarni) povzročitelji stresa. Na kocu se bolj bojimo simptomov, kot pa prvotnega vzroka. Torej, imeli bomo prvotne situacije, ki povzročajo stres in s seboj prinašajo simptome, le ti pa bodo postali novi vir stresa. Nemalokrat pa ta (sekundarni)  stres povzroča še hujše simptome.

Posledice stresa so torej precej obsežne saj vplivajo na naše  tako fizično kot tudi psihično zdravje:

  • vedenje (nespečnost, agresivnost, čustveni izbruhi, težave z apetitom- pretiran ali premalo, izogibanje določenim situacijam, pretirano kajenje in uživanje alkohola).
  •  misli (negativna samokritičnost, nezmožnost koncentracije, težave s spominom, občutljivost na kritiko, neodločnost)
  • čustva (živčnost, napetost, žalost, apatija, pomanjkanje samospoštovanja, občutki krivde in sramu, ljubosumnost, osamljenost)
  • zdravje (težave s prebavili, kožo, nerednimi menstruacijami, dovzetnost za okužbe, avtoimuna obolenja, bolezni srca in ožilja,  migrene, rak)

NAJ VAM STRES NE PRIDE DO ŽIVEGA

Ne  potiskajte težav pod preprogo! Ne izogibajte se stresu oziroma stresnim situacijam, temveč prilagodite  vaš ODZIV NA STRES! Ta odziv pa je kar precej odvisen od naših prepričanj, ki so zakoreninjena oziroma globoko zasidrana v nas, ki temeljijo na izkušnjah. Torej, da se boste znali spopasti s stresom, spremenite vaša SIDRA in razvijte lastno protistresno strategijo. Vse se da naučiti, tudi spopadanje s stresom!

Da bi bili uspešni, potrebujete trezno ( racionalno ) razmišljanje in samozavest! Bodite fleksibilni in razvijte pozitiven odnos do kakršnihkoli sprememb, poiščite in zavedajte se da vaše življenje ima smisel oziroma namen, delajte na sebi, posvetite se družini, družabnemu življenju, delu in vašim hobijem. In kar mislim, da je izjemno pomembno, potrebujete učinkovito organiziranost vašega življenja na vseh področjih, ker v nasprotnem primeru, vam bo vedno primanjkovalo tako časa kot tudi energije za delo na sebi. Stres ni posledica vseh teh dolžnosti oziroma zahtev okolja in naših (ne)sposobnosti, temveč le NAŠEGA ODNOSA DO TEH SPOSOBNOSTI OZIROMA ZAHTEV!

GIBANJE

Poskrbite za redno vadbo in telesno kondicijo, saj vadba v možganih sprošča hormon endorfin, ki je podoben morfiju! TA se izloča v stanju bolečin, s čimer povečuje telesno vzdržljivost ob obremenitvah in drugih neprijetnih občutkih.

Z vadbo boste prav tako  na naraven način okrepili imunski sistem in zviševali aktivnost celic v vašem telesu, ki skrbijo za učinkovito odstranjevanje in spopadanje s tujki(virusi, bakterije, glivice)

PREHRANA

  • Uživajte živila z veliko magnezija in kalcija – ki sta pomembna za sprostitev mišic, lajšanje glavobolov in lažje spanje. Poskusite nesladkan kozji jogurt, divje ulovljeni losos, fižol / stročnice,  zeleno listnato zelenjavo, križnice, avokado in oreščke.
  • Uživajte živila z veliko vitaminov skupine B (ki jih telo uporablja za pretvorbo hranilnih snovi v energijo) – surovi mlečni izdelki, jajca, govedina, meso divjadi, ribe, perutnina, pivski kvas in zelena listnata zelenjava.
  • Uživajte zdrave maščobe in omega- 3 maščobne kisline-divje ujete ribe,  npr. losos ali sardine, ki lahko zmanjšajo vnetja in pomagajo stabilizirati razpoloženje. Poleg tega so omega-3 pomembne za možgane in zdravje srca. Druge maščobe so oreščki / semena, avokado, maslo, ghee, olivno olje in kokosovo olje.
  • Ne zanemarjate vnosa beljakovin – hrana z beljakovinami zagotavlja aminokisline, ki so potrebne za pravilno delovanje nevrotransmiterjev.
  • Izogibajte se pa alkoholu, kofeinu, kajenju, rafiniranim rastlinskim oljem, industrijsko predelanim živilom, sladkorju in vsej hitri hrani in nezdravim prigrizkom.

ZAKLJUČEK

Za  konec bi mogoče še omenil, da poskušate tudi z dihalnimi vajami. Zdaj smo v takšnem položaju, da se večina nas ne more izgovarjati na pomanjkanje časa. Za začetek bo dovolj  že 5,10 minut na dan. Počasno, globoko dihanje in specifične dihalne vaje  telesu pomagajo vzpostaviti prevlado delovanja parasimpatičnega živčnega sistema v odnosu na simpatični živčni sistem. Torej, z dihalnimi vajami lahko dosežemo popolno sprostitev oziroma krepimo sposobnosti sproščanja, čemur se v takšnih časih nihče ne bi upiral. Kaj ne?

Ostanite zdravi!

”Zdrav um, zdravo telo!”

Zakaj kupovati 2 izdelka, ča pa lahko dobite 2 v enem - Vitagest!

Ker z nakupom Vitagesta dobite praktično 2 različna izdelka v enem

HCL + prebavni encimi v enem izdelku!