Ko je učenec pripravljen, pride učitelj. Žal ne v šoli. Takrat učitelj pride, ko zazvoni zvonec.
Spomnim se svojih šolskih dni … takrat nikoli zares nismo bili pripravljeni na učiteljev prihod, ampak smo si vedno želeli, da bi odmori trajali dlje, kot so. Če vprašaš mene, smo v šolo hodili zaradi odmorov in kvalitetnega časa, ki smo ga preživljali med eno in drugo učno uro. A učitelji si tega nekako niso znali dopovedati in so nas vedno znova motili med igrami, ki smo si jih izmišljevali in med pogovori, ki smo jih imeli takrat, ko smo odraščali. Morili so z matematiko, s slovenščino, z zgodovino … z vsem, kar nas takrat sploh ni zanimalo, samo s tem, kar smo si mi želeli vedeti, ne. Se spomnite? Je tudi pri vas bilo enako?
V mladosti, ko smo obiskovali šolo, smo veliko snovi kar ‘prešpricali’. Naučili smo se je le za to, da smo dobili oceno in, da nam starši doma niso gnjavili. Šele kasneje, ko smo malo odrasli, so nas te enake stvari, ki smo se jim nekaj let poprej hoteli izogniti, začele zanimati. Prijateljico recimo, je šele v njenih 30-ih začelo zanimati, kaj piše v Božanski komediji, prebrala je Iliado in se ni zgolj zadovoljila s filmom, čeprav v njem igra njej dragi igralec Brad Pitt. Ta ista prijateljica se je lotila branja mnogih drugih literarnih del, ki jih v času šolanja ni niti povohala, ampak je takrat raje nekomu plačala, da ji je spisal obnove, sama pa se je v bližnjem parku učila osnov poljubljanja. Zopet drugi prijatelj, ki je sovražil zemljepis, je začel potovati in se na tak način naučil vse o tem, kaj ponuja naš svet. Sedaj ve več o zemljepisu od katerega koli učitelja, ki nas je učil.
Kar želim povedati je, da je pomembno to, da sta to določeno znanje oba začela pridobivati takrat, ko je ju je to začelo zanimati iz nekega njunega notranjega vzgiba in ne takrat, ko bi se tega morala učiti v šoli. Sicer bi si, če bi sledila učnemu planu, lahko prihranila marsikatero nevšečnost, ampak po drugi strani, pa v tem primeru ne bi bila takšni osebi, kot sta sedaj.
In enako je tudi v življenju. Lahko se silimo s pridobivanjem nekega znanja, a, če nas stvar ne zanima, se je ne bomo naučili. Ko si te iste stvari želimo naučiti, pa se bodo eden za drugim začele v našem življenju pojavljati tiste osebe, ki nam bodo ta znanja predajale in nas naučile stvari v globine. Samo pomislite na neko situacijo iz vašega življenja. Ko ste sprejeli odločitev, da nekaj dosežete oz. da osvojite neko znanje in ste se začeli na to fokusirati, so se stvari hitro začele obračati tako, da ste na vsakem vogalu začeli videvati vedno več simbolov, ki so vam dajali vedeti, da ste na pravi poti. Spoznavati ste začeli vedno več ljudi, ki so vas usmerjali vašemu cilju nasproti, tiste, ki so vam pomagali pri tem, da ste te cilje tudi dosegali. Dokler te odločitve niste sprejeli in niste začeli delovati v tej smeri, pa se tudi pri vas ni nič spremenilo.
Kot vidite, učitelj res pride takrat, ko je učenec pripravljen. Velja pa tudi, da se vam nekaj v življenju ne more zgoditi, preden ste na to pripravljeni, ne glede na to, kako si tega želite.