Oktober je pred vrati in prav jesen je čas, ki ga vedno z veseljem dočakam, saj spet vse zadiši po kostanju. Verjetno se velika večina strinja z menoj, da nič ni bolj prijetnega kot nabiranje kostanja v dobri družbi, in vonj, ki ga pričara ta z veseljem nabrani pečen kostanj.
PREBERI VEČ
Kostanj nam s svojo hranilno sestavo v prehodnem obdobju, iz toplih poletnih dni na jesen pomaga, da se telo lažje prilagodi na hladnejše temperature. Ker je sezona kostanja zelo kratka (od septembra pa do novembra), vam priporočam, da ga (v kolikor vam ne dela težav) vključite v vaše jedilnike. Zdaj pa vas povabim k branju prispevka o koristih in previdnostih, ki so povezane z uživanjem kostanja.
Kostanj je plod drevesa kostanja, ki izvira iz Evrope in male Azije. Kostanju najbolj ustreza sredozemska in zmerno celinska klima. Poznamo več vrst kostanja, v naših gozdovih pa je najpogostejši pravi kostanj (Castanea sativa). Pravi kostanj je sicer botanično v sorodu z bukvijo. Verjetno vam ni znano dejstvo, da je bil kostanj na našem področju v časih, ko naši predniki še niso poznali krompirja, pomemben vir prehrane. Uporabljali so ga tako v prehrani ljudi kot tudi živali, za pridelavo medu in izdelavo različnih zdravilnih pripravkov.
Kostanj vsebuje precej ogljikovih hidratov, predvsem škrob, okoli šest odstotkov beljakovin in skoraj nič maščob. Kostanj bo vaše telo oskrbel s folno kislino, vitamini B1, B2, B3, B5 in B6, ter kalijem, fosforjem in številnimi drugimi elementi v sledovih (železo, mangan, selen, baker in cink).
Kostanj ima številne pozitivne učinke na naše zdravje
Kostanj se kot zdravilo najpogosteje uporablja v obliki poparkov ali obkladkov iz kostanjevih listov. Z le temi so si že naši predniki pomagali blažiti simptome bronhitisa in umirjati napade oslovskega kašlja. Kostanjevo listje se že od nekdaj uporablja za zdravljenje dihalnih in raznih želodčnih težav, ter za krepitev odpornosti proti infekcijam. Poparki in prevretki iz listov se uporabljajo tudi kot blažilo za vneto grlo. Čaj iz kostanjevih lupin sem tudi sam uporabljal in ga svetujem za lajšanje črevesnih težav, predvsem diareje.
Ker je kostanj bogat s kalijem, ne vsebuje pa veliko natrija, je posebno primeren za uživanje za tiste ljudi, ki imajo težave z visokim krvnim tlakom oziroma pri posameznikih, ki se soočajo z boleznimi srca in ožilja in je primerna hrana za bolnike z okvarami ledvic. Vsi dobro poznamo kostanjev med (vsebuje veliko rudnin in cvetnega prahu) in njegove številne blagodejne učinke na dihala. Če imate težave z revmo, si lahko pripravite kopel iz svežega kostanja. Kostanj pa naj bi imel tudi pozitiven vpliv na težave s povečano prostato. Vplival naj bi tudi na pomiritev in dober spanec. V primerjavi z drugimi oreščki kostanj vsebuje manj kalorij in maščob, a je hkrati prav tako bogat z vitamini, minerali in fitohranili, ki so izjemno pomembni za naše zdravje. Kostanj ne vsebuje glutena, zato prav pride vsem, ki so na brezglutenski dieti.
Krvni sladkor
Vlaknine v kostanju pomagajo preprečevati nagle dvige in padce sladkorja, torej bi lahko rekli, da z uživanjem kostanja lahko poskrbimo za preprečevanje oziroma obvladovanje težav in bolezni povezanih s krvnim sladkorjem.
Imunski sistem
Uživanje kostanja vam lahko pomaga krepiti imunski sistem, saj vsebuje vitamin C in druge antioksidante, ki pomagajo našemu imunskemu sistemu. S pomočjo antioksidantov v kostanju lahko pripomoremo k boju proti prostim radikalom in preprečevanju kroničnih bolezni.
Zdravje kosti
Mangan, ki se nahaja tudi v kostanju, je izjemno pomemben mineral, ki je potreben za normalno delovanje celic. Mangan pa bi lahko imel celo osrednjo vlogo tudi pri zdravju kosti in zagotavljal zaščito pred določenimi boleznimi, saj je potreben tudi za zdrav hrustanec, ki je sestavni del naših sklepov. Uživanje mangana v kombinaciji z drugimi minerali, ki gradijo kosti, lahko pomaga preprečiti težave s kostmi. Kostanj vsebuje tudi magnezij, le ta poleg številnih pozitivnih vplivov na naše zdravje, povečuje tudi mineralno gostoto kosti. Baker, ki ga najdemo v kostanju, je zelo pomemben pri procesu absorpcije železa v krvi, to je pa tudi izjemnega pomena za zdravje kosti.
Zdravje črevesja
Vlaknine, ki jih vsebuje kostanj, poskrbijo za sitost, pozitivno vplivajo na prebavo, saj spodbujajo peristaltiko in so odlična hrana za koristne bakterije, ki jih najdemo v našem črevesju. Vlaknine prav tako lahko pomagajo tudi izboljšati absorpcijo hranilnih snovi.
Holesterol in vnetja
Kostanj je bogat vir enkrat nenasičenih maščobnih kislin, ki znižujejo tako imenovani slab holesterol (LDL), zvišujejo pa tistega dobrega (HDL). To vpliva na uravnavanje celotnega krvnega holesterola, zmanjšuje se tveganje za nastanek ateroskleroze in nabiranje krvnih strdkov. Zaradi vpliva na zmanjšanje vnetnih procesov, je manjše tudi tveganje za nastanek možganske kapi, srčnega infarkta ter srčnožilnih bolezni.
Ščiti srce in uravnava krvni pritisk
Kostanj vsebuje tudi kalij, pomemben mineral, ki lahko zmanjša nekatere dejavnike tveganja, povezane s srčnimi boleznimi. Povečan vnos kalija lahko vpliva na znižanje krvnega pritiska in celo vpliva na zmanjšanje tveganja za možgansko kap in srčnega napada, saj ta mineral poskrbi za uravnavanje gibanja vode v telesu, ter povečuje pretok krvi in zmanjšuje pritisk na zožene žile.
Zdravje možganov
Če želite izboljšati osredotočenost oziroma pomnjenje in na splošno boljše delovanje možganov, je kostanj odlično živilo. Namreč kostanj je bogat vir vitaminov B kompleksa, ki so nujno potrebni za pravilno nevrološko delovanje in razvoj. Koncentracija in spomin pa se bosta izboljšala tudi zahvaljujoč že kar nekajkrat omenjenemu kaliju, le ta namreč spodbuja dotok krvi v možgane in tako vpliva na zdravje živčnega sistema.
Kostanj in previdnostni ukrepi
Nekateri ljudje kostanj težje prenašajo, saj lahko povzroča napenjanje in slabo počutje. Alergije na kostanj sicer niso tako pogoste kot alergije na druge vrste oreščkov, vendar niso izključene in lahko povzročijo hude simptome. Če imate alergijo na lateks ali na avokado, je možno, da imate tudi alergijo na kostanj, glede na podobnost med alergeni, ki jih najdete v lateksu in tem živilom. Prav tako je možna povezava s preobčutljivostjo oziroma alergijo na cvetni prah, jabolki, breskvami in občutljivostjo na kostanj. Alergija na kostanj lahko povzroči simptome, kot so srbenje, oteklina in rdečica. Če po zaužitju kostanja opazite katerega koli od teh simptomov, prenehajte z uživanjem in se takoj posvetujte s svojim zdravnikom.
Kostanj je vir kompleksnih ogljikovih hidratov, kar pomeni, da se le ti prebavljajo počasneje kot druge vrste ogljikovih hidratov in se za razliko od le teh postopno sproščajo v krvni obtok. Kljub temu pa je najbolje poskrbeti za zmernost, ko gre za uživanje ogljikovih hidratov in če že uživate kostanj, poskrbite, da bodo ostala živila na vaših krožnikih z manjšo vsebnostjo ogljikovih hidratov. Tako boste preprečili neželeno zvišanje krvnega sladkorja.
Sicer mnogi trdijo, da se kostanj lahko uživa tudi surov, ampak jaz vam svetujem, da kostanj pred zaužitjem toplotno obdelate. To ne bo pomagalo le odstraniti lupine kostanja, ampak toplotna obdelava tudi znižuje vsebnost taninske kisline. Taninska kislina je rastlinska spojina, ki je povezana s številnimi škodljivimi učinki na zdravje in se ji je priporočljivo izogibati.
Divji kostanj
Bodite pozorni na to, da ne pomešate navadnega kostanja z divjim kostanjem, ki tudi obrodi v začetku jeseni. Ta sicer zaradi velike količine escina ni užiten, deluje pa kot zdravilno sredstvo – izvleček divjega kostanja naj bi pomagal pri revmatičnih težavah in poskrbel za vnovično prožnost utrujenega ožilja. Zmanjšuje poškodbe kapilar, krepi stene le teh in ščiti pred edemi. Semena divjega kostanja vsebujejo mešanico triterpenskih saponinov. Escin, saponinski kompleks iz plodov, lahko zaužijemo tudi oralno (nima hemolitičnega učinka), vendar je pomembno, da se ne prekorači dovoljenega dnevnega odmerka.
Skorja divjega kostanja naj bi celo zmanjševala izločanje žlez prebavnega trakta. Uporablja se tudi pri kroničnih driskah, krvavitvah iz želodca in črevesja. Poparek cvetov mnogi uporabljajo tudi za krepitev telesa in celo pri kožnih lisah.
Še enkrat bi rad poudaril, da je “terapija” s pripravki divjega kostanja varna pri priporočenih dnevnih odmerkih. Razni pripravki iz divjega kostanja za peroralno uporabo so standardizirani na escin, le to pomeni, da je v pripravku tam nekje med 16–19 % escina.
“Zdrav um, zdravo telo!”
2023 © Bobanpaukovic.com | Vse pravice pridržane. | Pogoji poslovanja | Made by OptiBull.si
