Kolikokrat si že slišal, dobro znani rek: ”Si to, kar ješ!” Verjetno velikokrat. A bolj pravilno bi bilo reči, da smo to, kar prebavimo oz. to, kar naše telo absorbira iz hrane, ki jo vnesemo v naše telo.
Vedno znova poudarjam, da je zdrava prebava ključ do zdravega telesa in temelj za naše dobro zdravje. Tudi, če trpite zgolj za utrujenostjo, je za njo mogoče kriva ravno slaba prebava, ta pa na dolgi rok vodi do artritisa, alzheimerjeve bolezni, bolezni srca in ožilja, do sladkorne bolezni in do raznih vrst raka. Slaba prebava je lahko kriva tudi za akne, zgago, celiakijo, utrujenost in celo za depresijo.
V tem članku želim predvsem podati vpogled v to, kako pomembno je, da se zavedamo pomena dobre prebave in absorbcije hranilnih snovi v telo in ne to, da bi vas prestrašil, da si ne bi več upali pojesti nobene sladkarije, pice ali burgerja.
To, da je za zdravje pomembno, da jemo živila iz vseh skupin (beljakovine, ogljikove hidrate, in maščobe, vitamine, ter minerale), čivkajo že ptički na strehi. Premalo pa je govora o tem, kako pomembno je to, kako naša telesa iz živil, ki jih pojemo, absorbirajo hranilne snovi, vitamine in minerale.
Slaba absorpcija namreč povzroči, da nam v telesu primanjkuje snovi, katere za dobro delovanje organizma nujno potrebujemo.
Da pa razumemo, kaj sploh absorbcija je, moramo poznati osnove naše presnove.
Pa poglejmo, kako poteka prebava …
Ločimo dva vidika prebave – fizičnega in kemičnega.
FIZIČNI VIDIK PREBAVE
Med fizičnim procesom se hrana meša in premika po celotnem prebavilu. To, da se hrana premika, povzroči gibanje črevesja, ki se imenuje peristaltika. Da gre vse skupaj v pravo smer in, da se na pol prebavljena hrana ne vrača, poskrbijo obročasti mišični ventili, ki se imenujejo sfinkterji. Ti obroči se nahajajo na večih mestih in sicer med požiralnikom in želodcem, med želodcem in tankim črevesom, ter med tankim in debelim črevesom.
Celoten postopek poteka takole: Ko hrana pride iz ust skozi požiralnik in vstopi v želodec, krčenje želodca to hrano pomaga pretvoriti v snov, ki se ji reče himus. Gre za poltekočo maso delno prebavljene hrane, ki vsebuje tudi želodčne sokove, klorovodikovo kislino in pepsin, ki kemično razgradi beljakovine na manjše molekule. Iz želodca gre himus v tanko črevo. Najprej vstopi v prvi del črevesja, dvanajsternik, kamor jetra, trebušna slinavka in žolčnik sprostijo sokove in encime, ki pomagajo pri prebavi. Trebušna slinavka vanj izloči kar 1,5 litra soka na dan, ki vsebuje tudi encime, ki razgrajujejo beljakovine, ogljikove hidrate in lipide. Žolčnik sem izloča žolč, ki pomaga pri prebavi maščob. Tukaj se tako beljakovine, ogljikovi hidrati in lipidi razgradijo v aminokisline, monosaharide in emulgirane maščobne kisline in nato gredo dalje v preostanek tankega črevesja, ki meri približno 5 metrov. V tankem črevesju se hrana prebavlja in prebavljena hranila prehajajo skozi absorpcijske črevesne resice v telo, preostanek vstopi iz tankega črevesja v debelo črevo, kjer poteka preostanek prebavnega in presnovnega procesa. V debelem črevesju se nahajajo bakterije (tako dobre, kot slabe), ki iz neprebavljenih vlaknin sintetizirajo bistvena hranila, vitamin K in določene maščobne kisline, ki so bistvene za naše zdravje, ravno tako pa se tam v telo absorbirajo minerali kot sta natrij in kalij. Proces gre dalje potem dalje, vse skupaj vstopi iz debelega črevesja v anus in se izloči iz telesa.
KEMIČNI VIDIK PREBAVE
Če pogledamo na prebavo iz kemičnega vidika, pa lahko povemo, da vključuje sproščanje vode, kisline, bikarbonata in prebavnih encimov. Kemična razgradnja se prične že v ustih, kjer določeni prebavni encimi razgrajujejo kompleksne ogljikove hidrate, v želodcu se potem sprostita voda in kislina, ki začneta razgradnjo beljakovin, na koncu pa mešanica, ki se imenuje himus, vstopi v tanko črevo, kjer vstopi v akcijo bikarbonat, ki nevtralizira kislino in encimi (ti nastanejo v trebušni slinavki in tankem črevesju), ki kemične vezi v molekulah še dodatno razbijejo na manjše enote.
Kje je težava?
Težava se pojavi, če nam v telesu primanjkuje katerih encimov in mora črevesje opravljati še to delo, da razbija ogljikove hidrate, beljakovine ali maščobe na manjše enote, da jih potem lahko prebavi. To črevesje precej obremeni, obremeni pa tudi nas, saj se zaradi tega veliko slabše počutimo, smo bolj utrujeni, velikokrat pa tudi absorbcija hranil v telo ni takšna, kot bi morala biti.
Na slabo absorpcijo vplivajo tudi različne alergije in intolerance na določeno hrano, premalo izločanje želodčne kisline, razdražena sluznica v črevesju in/ali ostalih delih prebavnega trakta, nizka proizvodnja prebavnih encimov, razne infekcije, motnje v delovanju trebušne slinavke, žolčnika, jeter.
Simptomi slabe absorbcije hranil
Na slabo absorbcijo hranil pa opozarjajo nekateri simptomi na katere morate biti pozorni:
Predvsem pozorni bodite na svoje blato iz katerega lahko že na prvi pogled razberemo, kje je problem. Mehko blato svetle barve, ki se lepi na školjko nakazuje na težave pri absorbciji maščobe. Driska, vetrovi in napihovanje so znak, da slabo absorbiramo ogljikove hidrate in sladkorje. Če nam začnejo nenadno izpadati lasje, se pojavljati suha koža in nam začne zastajati voda, je možno, da naše telo ne absorbira beljakovin, če dobimo premalo vitaminov in mineralov pa hitro postanemo anemični in začnemo izgubljati telesno težo.
Zakaj pride do težav?
Do težav z absorbcijo pride zaradi:
Kje je rešitev?
Če gre samo za porušeno mikrofloro v črevesju ali slabše delovanje zaradi uporabe zdravil, ki so porušila črevesno mikrofloro, ali pa zaradi celiakije in raznih intoleranc, lahko težave v celoti ali vsaj delno odpravimo s pomočjo zauživanja določenih encimov.
Vir: 3.3: The Digestion and Absorption Process – Medicine LibreTexts
2023 © Bobanpaukovic.com | Vse pravice pridržane. | Pogoji poslovanja | Made by OptiBull.si
