Se tudi ti ne moreš upreti dobri porciji rižote z morskimi sadeži? Obožuješ školjke na buzaro? Ali pa si morda med tistimi, ki se morskim dobrotam izogibajo že na daleč, saj jim le-te povzročijo nevšečnosti v obliki driske in bruhanja? Če se ti je že kdaj zgodilo, da si po porciji školjk otekel in moral poiskati nujno zdravniško pomoč, potem res nimaš sreče, saj si močno alergičen na školjke.
V tem članku ti pojasnim, zakaj je toliko ljudi alergičnih na školjke in zakaj prihaja do drisk in bruhanja po zaužitih morskih sadežih tudi v primeru, ko nanje nimate dokazane alergije.
Odgovor je v bistvu zelo preprost in se glasi: Ker školjke vsebujejo toksine. To, kakšni so ti toksini, v kakšnih koncentracijah se nahajajo v školjkah in zakaj ne v vseh, pa je precej bolj kompleksna tematika, s katero se je v svoji doktorski dizertaciji ukvarjala Trine-Lise Torgersen iz Norveške. Odkrivala je nove različice toksinov, ki povzročajo drisko pri školjkah, ostrigah in rakovicah. V kolikor te omenjena tematika zelo podrobno zanima, si lahko njeno delo prebereš v celoti (spodaj sem priložil vir), a zaenkrat je dovolj, da veš, da je za morske sadeže značilna diaretična zastrupitev in, da, če po njih dobiš blažjo drisko, s tem ni nič narobe. Ta zastrupitev ki nastane zaradi zaužitja določenih školjk (kot so mussels, pokrovače, ostrige, škrlati), ki vsebujejo toksine. Ti toksini povzročajo simptome gastroeneteritisa, kot je vodna driska, nahajajo pa se v mesu školjk. Hitro pa lahko pride do hujše zastrupitve, ki pa je lahko celo ogrožujoča za življenje.
Driska ni edini simptom, ampak jo lahko spremlja še še cela paleta drugih nevšečnosti, kot so tresenje, mrazenje, vročina, slabost, bruhanje in izpuščaji na koži, lahko tudi otekanje delov telesa – če si gledal film HITCH z Willom Smithom v glavni vlogi, potem dobro veš o čem govorim.
Simptomi se lahko pojavijo takoj, ali v roku do 48 ur po zaužitju. Če v tem času ni ničesar, potem ti lahko čestitam – nimaš alergije na školjke. A to še ne pomeni, da pri naslednjem zaužitju ne moreš dobiti driske, bruhati ali se zastrupiti s školjkami.
Saj sem povedal – v toksinih. Povzročitelj pa je tudi okadaična kislina, ki zavira črevesno celično defosforilacijo. Zaradi tega celice postanejo zelo prepustne za vodo in povzročijo obilno, intenzivno drisko z visokim tveganjem za dehidracijo. Okadaična kislina nastane, ko običajno užitne ribe in školjke kopičijo toksine oz. produkt toksičnih dinoflagelatov fitoplanktona.
Se to bere kot zelo napredna biologija? Morda res. Grem na bolj preprosto razlago.
Med cvetenjem alg v oceanu, lahko alge proizvajajo toksine. In kot veš, so školjke, predvsem ostrige, namenjene filtraciji vode, kar pomeni, da se bakterije iz vode sfiltrirajo in ostanejo v tkivu školjk. Ko poješ surove ali premalo toplotno obdelane ostrige, lahko v primeru, da so virusi in bakterij v njih, te povzročijo slabost, v najhujšem primeru pa zastrupitev, ki je tudi posledica tega, da se v ‘okuženih’ školjkah nahajajo svinec, živo srebro in kadmij.
Med cvetenjem alg v oceanu lahko toksine, ki jih proizvajajo alge, absorbirajo školjke, ki filtrirajo morsko vodo za hrano. Ko jih poješ, zraven mesa zaužiješ še vse te nevarne snovi.
Torgersen je v svojem diplomskem delu pokazala, da se ostrige, školjke in raki razlikujejo glede na oblike toksina za drisko, ki ga vsebujejo, pa tudi glede tega, koliko modificirane variante je prisotne glede na prvotni toksin.
Ugotovila je tudi, da so raki in ostrige vsebovali zelo malo prvotnih snovi, skoraj ves toksin se je spremenil v druge oblike.
Vprašanje, ki se zastavlja ob koncu pa je – boš po tem, kar si prebral še sploh upal jesti morske sadeže? Upam, da, saj so odlični, sploh, če jih ješ v kakem obmorskem mestu.
Vir:
https://www.sciencedaily.com/releases/2009/02/090219095526.htm – Norwegian School of Veterinary Science. “New Variants Of Diarrhea-causing Toxins Found In Seafood.” ScienceDaily. ScienceDaily, 3 March 2009.- Trine-Lise Torgersen
2023 © Bobanpaukovic.com | Vse pravice pridržane. | Pogoji poslovanja | Made by OptiBull.si
