Danes bom govoril o zanimivem konceptu, ki Sonce in uro Zemlje povezuje z našim spanjem in nespečnostjo.
Gotovo ste že slišali za to, da ljudje uporabljajo Sonce za prilagajanje svoje biološke ure. Če dobro pomislite, to počnejo tudi živali. Samo kuro in peteline si poglejte za primer. Vstanejo ob zori, spat gredo ob mraku. Za ljudi, ki hodijo spat ob mraku, se je celo prijel pregovor: ”Spat hodi s kurami.”
Velikokrat sem mislil, da je ta spalna navada pač povezana s tem, ker ljudje podnevi veliko delajo in so ob mraku že utrujeni. Ampak, potem se pojavi vprašanje – kaj je drugače pozimi? Kaj se dogaja s telesom takrat, ko Sonce zaide okoli četrte ure, mi pa moramo kljub temu ostati budni še nekaj ur?
Vse je povezano z našimi možgani. Poskusim razložiti čimbolj preprosto, da si boste lahko predstavljali.
Ljudje, živali, rastline … uporabljamo sončno svetlobo za uravnavanje bioloških dejavnosti. Ljudje za to uporabljamo oči, ki imajo v sebi posebne živčne celice, ki zaznavajo določeno frekvenco svetlobe in ostalim delom telesa sporočajo, na kaj se morajo pripraviti. Ko se svetloba v naših očeh zmanjša, ti živci pošljejo informacije o tem v glavno uro naših možganov, ki spodbudi SCN (to je majhen delček v možganih, ki je odgovoren za kontrolo spanja), da sprosti določene kemikalije v telesu, istočasno pa obvesti drugo področje naših možganov, ki se imenuje epifiza, da je čas, da se začne umirjati. Nato začne epifiza izločati hormon imenovan melatonin. To je hormon, ki ima različne funkcije na številnih področjih možganov, ena od glavnih funkcij je zmanjšati izločanje naših nadledvičnih hormonov.
Zakaj je to pomembno? Ker je naloga naše nadledvične žleze ta, da nas ohranja budne.
Težave se začnejo ravno zaradi tega, ker imamo svetlobo, ki teče v naše oči, še dolgo po tem, ko Sonce zaide (luči, zasloni na televiziji, računalniku, na mobilnih telefonih), ta pa moti nadzor nad našo biološko uro, saj naše oči našim možganom sporočajo, da je na nebu še vedno veliko svetlobe.
In ravno zaradi tega je eden izmed najbolj pogostih nasvetov za dobro in kvalitetno spanje ta, da nehajte gledati televizijo in uporabljati računalnik tik pred spanjem.
Nekateri ljudje se celo trudijo, da bi to svetlobo blokirali s posebnimi očali, pokrovi zaslona in računalniškimi programi. Vse te stvari pomagajo, vendar ne pozabite, da le blažijo škodljive učinke, ne pa jih odpravljajo.
Težava se pojavlja tudi v tem, da moramo, zaradi načina življenja, ostati budni dlje, kot je to bilo v navadi včasih. To vodi v presežek stresnih hormonov, zato naše telo potrebuje bistveno več melatonina za zmanjšanje delovanja nadledvične žleze pred spanjem. Ker potrebujemo več melatonina, se velikokrat s tem zniža seratonin, zaradi česar se lahko počutimo depresivni.
Kot vidite, je v en sam preprost proces, ki se mu reče spanje, vpletenih ogromno dejavnikov, ki se jih sami niti ne zavedamo, dokler na njih ne pomislimo. Slab spanec pa lahko privede tudi do drugih dejavnikov, ki imajo negativen vpliv na naše zdravje. Zato vam svetujem, da poskrbite za to, da bo vas spanec kar se da kvaliteten.
Tukaj je nekaj nasvetov, ki vam bodo pomagali izboljšati spanec:
1.ZMANJŠAJTE MODRO SVETLOBO
Poskusite zmanjšati vpliv modre svetlobe, ki vstopa v vaše oči, vsaj 3 ure pred spanjem. To lahko storite z modrimi zaščitnimi očali, ščitniki za modro svetlobo na pametnih telefonih in računalniškim programom, imenovanim “f.lux”
2. ZATEMNITE SVETLOBO
Svetloba močno stimulira vaše možgane, zato vse naprave in svetilke, ki so prižgane zvečer oddajajo čim manjšo svetlobo.
3. S STRESNIMI DEJAVNOSTMI OPRAVITE ČIMPREJ
Opravite svoje najbolj stresne dejavnosti zgodaj v dnevu, saj si boste tako spočili možgane do večera.
4. NE OPRAVLJAJTE VEČERNIH TRENINGOV
Večerna oz. pozna vadba lahko zmoti vaš spalni ritem in s tem povzroči številne težave z nespečnostjo. Če je le mogoče, s treningi opravite zjutraj oz., če vam delovni urnik tega ne omogoča, čimprej po službi.
Viri: https://chriskresser.com/how-the-modern-world-is-affecting-our-brains-with-dr-david-perlmutter/