fbpx

INTOLERANCA NA GLUTEN IN CELIAKIJA

Intoleranca na gluten je postala vzrok za zdravstvene težave vse več ljudi. Povzroča velik stres na organizem in lahko pripelje do utrujenosti nadledvičnih žlez ali celo izgorelosti nadledvičnic, tako da se sposobnost telesa, da proizvaja kortizol, praktično izniči, kar povzroča nastanek težav s težo, utrujenost in depresijo. Takrat je odstranitev glutena iz prehrane prvi korak k izboljšanju zdravja.

Vprašanje vseh vprašanj je, kako izbrati živila, ki so prava za vas. Ljudje, ki se želijo prehranjevati z zdravo, hranljivo hrano, so pogosto zmedeni. Mnogi sledijo temu, kar domnevajo, da so zdrave prehranske smernice z najboljšimi nameni, ter se ne zavedajo, da si lahko kljub vsemu (nehote) povzročajo zdravstvene težave z uživanjem živil, ki so njihovemu organizmu škodljiva.

Ker je tema o glutenu zelo obširna, se bom danes posvetil le osnovam, v prihodnjih dveh člankih pa želim z vami deliti nasvete in informacije, kako gluten vpliva na naš organizem ter kako živeti brez njega.

Veliko je že napisanega o intolerancah na živila in alergijah na hrano, ta prispevek pa bo s posebnim poudarkom na osnovah, kaj pravzaprav je gluten, ter predstavitvi subklinične oziroma skrite intolerance na gluten in tudi celiakije. Moj namen je, da vam pomagam razumeti pomembnost uživanja hrane ter vas opozoriti, kakšno vrednost ima izogibanje živilom, ki lahko povzročijo zdravstvene težave.

Ko gre za uživanje prave hrane, je težko razumeti različna mnenja, ki jih predstavljajo zdravniki, strokovnjaki za prehrano, strokovnjaki za fitnes, razni alternativci in članki v revijah itd. Jasno je, da o tem, kaj pomeni zdrava prehrana ali kako pametno izbrati živila, ni veliko soglasja. Obstaja na ducate diet, ki pomagajo osebam, da izgubijo težo, izboljšajo atletsko zmogljivost, da poskrbijo za ravnovesje hormonov; dejansko obstajajo diete in prehranske smernice za vse namene, vendar je razvrščanje nasprotujočih si nasvetov postalo tako zahtevno, da se veliko ljudi preprosto povedano zmede. Vsak teden mediji poročajo o koristnih vidikih nekaterih živil in na drugi strani škodljivih lastnostih določenih živil. Izziv je preveriti vse razpoložljive informacije in najti tisto, kar je primerno za vsakega od nas.

Najprej morajo vsi nasveti, povezani z dieto, temeljiti na trdnih fizioloških načelih, ne na osebnih izkušnjah, preferencah, trenutnih modnih smernicah ali trženju izdelkov. Znanost nas lahko vodi v smislu razlaganja osnovnih zahtev za normalno človeško fiziologijo in funkcijo, ko gre za prehrano. Poleg tega so na voljo laboratorijski testi za intoleranco na živila in alergije na hrano, kjer se ugotovi, katera živila so za vas primerna oz. na katera ste intolerantni. Te laboratorijske teste lahko uporabljajo vsi, ki želijo določiti zanesljiva, znanstveno utemeljena prehranska priporočila.

Obstajata dve splošni temi, ki ju je treba raziskati, preden izberete najboljšo prehrano za vas. Najprej je treba spoznati osnovna fiziološka načela hrane in prehranjevanja, ki veljajo za vse nas. Strokovnjaki že desetletja vedo, da je pravilna kontrola krvnega sladkorja nujno potrebna za vzdrževanje ustreznih ravni maščob, normalno delovanje kognitivnih funkcij in spodbujanje zdravega imunskega delovanja, kajne? Druga težava, ki jo moramo preučiti, je, katera živila so škodljiva in katera spodbujajo zdravje.

KAZALO

  1. KAJ JE GLUTEN?
  2. ALERGIJA IN INTOLERANCA
  3. ANTIGENI
  4. INTOLERANCA NA GLUTEN IN CELIAKIJA
  5. SUBKLINIČNA INTOLERANCA
  6. GLUTEN IN OSTALE ALERGIJE

KAJ JE GLUTEN?

Gluten ali lepek je zmes beljakovin iz zrn žit, ki daje testu prožnost. Pri peki koagulira in daje z vodo lepljivo maso. Med glutene spadajo beljakovinske sestavine pšenice in sorodne beljakovine rži, ječmena in ovsa. Glutenske molekule v pšenici so sestavljene iz gluteninov in gliadinov. Ti so prolamini, beljakovine, ki niso vodotopne in dajejo testu prožnost. Topni so v alkoholu in vsebujejo veliko aminokislin glutamina in prolina. Prolamine v rži imenujemo sekalini, v ječmenu hordeini, v ovsu pa avenini. Rad bi izpostavil dejstvo, da prolamini v pšenici, rži in ječmenu lahko pri dovzetnih posameznikih izzovejo celiakijo.

ALERGIJA IN INTOLERANCA

Subklinična ali skrita intoleranca na gluten je v zadnjem času postala zdravstvena težava ogromnih razsežnosti in za zdaj ostaja večinoma neprepoznana od konvencionalne medicine.
Obstaja veliko napačnih informacij o alergijah na živila in glutenu. Intoleranca na gluten ni tipična alergija na hrano. To je dedno stanje, ki vodi do vnetnega odziva telesa. Glutenska intoleranca ima genetsko osnovo, kar pomeni, da prehaja iz generacije v generacijo. Ste vedeli, da intoleranco na gluten najdemo najpogosteje pri posameznikih z irskimi, angleškimi, škotskimi, skandinavskimi in drugimi severnoevropskimi in vzhodnoevropskimi koreninami? Mnogi ljudje živijo trideset ali štirideset let s subklinično intoleranco na gluten in nimajo očitnih simptomov. Nekateri ljudje, ki so zdravi in uživajo majhne količine živil, ki vsebujejo gluten, nikoli ne bodo imeli nekih očitnih simptomov. Vendar pa je treba vedeti, da se s simptomi ali brez njih črevesne poškodbe še vedno pojavljajo.

ANTIGENI

Ključna značilnost imunskega sistema je sposobnost razločevanja med telesu lastnimi in tujimi molekulami, ki so izražene na površini celic ali plavajo v medceličnini, pri čemer v normalnih okoliščinah sprožijo imunski odziv samo tiste tuje. Molekulam, ki sprožijo imunski odziv tako, da se vežejo na specifične imunske receptorje, pravimo antigeni. Pogosti so na bakterijah, virusih, parazitih in glivah, antigen pa je lahko tudi zdravilna učinkovina v zdravilu, pelod, različne kemikalije, v določenih primerih pa tudi človeku lastne molekule. Ti antigeni lahko povzročijo resne zdravstvene težave. Imunski sistem napada in uničuje škodljive snovi. Na primer, ko imate virusno okužbo, kot je običajen prehlad, imajo virusi, ki nas okužijo, antigene na zunanjih površinah in naš imunski sistem prepozna te antigene in nato naredi protitelesa, ki uničijo virus. Hrana je tudi telesu tuja in ima zato antigene, vendar običajno ne reagiramo na antigene hrane. Pri nekaterih ljudeh pa se pojavijo reakcije na hrano zaradi neprimernega odziva imunskega sistema na antigene v hrani. Na drugi strani pa imamo tiste posameznike, ki so lahko občutljivi na antigene cvetnega prahu ali antigene plesni in imajo reakcije na te snovi. Splošna slabitev naše prve linije imunske obrambe, imenovana SIgA, nas naredi bolj dovzetne za antigene vseh vrst in lahko povzroči, da je oseba zelo reaktivna na antigene, ki sicer ne bi imela teh težav. To je še ena povezava med gastrointestinalnim stresom in imunskim sistemom.

INTOLERANCA NA GLUTEN IN CELIAKIJA

Subklinična intoleranca na gluten se torej pogosto zamenjuje z zdravstvenim stanjem, ki se imenuje celiakija – glutenska enteropatija. Reakcija na gluten pri celiakiji je podobna subklinični intoleranci na gluten, razlika pa je v stopnji intenzivnosti, ki je veliko višja pri celiakiji. Primerjava subklinične intolerance na gluten s celiakijo je podobna primerjanju sončnih opeklin prve stopnje, nastalih zaradi sončenja, in recimo opeklin tretje stopnje pri žrtvi požara. Oboje so opekline, vendar se močno razlikujejo glede na resnost oziroma stopnjo poškodbe.

Celiakija je z vidika današnje medicine neozdravljiva avtoimunska bolezen, ki nastane pri osebah z genetsko predispozicijo in najpogosteje prizadene tanko črevesje. Posledica preobčutljivosti je stanjšanje – atrofija resic sluznice tankega črevesa, ki ni več sposobna vsrkati dovolj hranilnih snovi iz črevesja v kri, kar privede do simptomov in komplikacij. Ker nam prisotnost protiteles jasno kaže na bolezen, vemo, da gre za motnjo imunskega sistema (avtoimunska bolezen), ki zaradi prisotnosti glutena, podobno kot pri različnih drugih povzročiteljih bolezni (npr. bakterije, virusi), sluznico tankega črevesja oceni kot tujek in začne izločati škodljiva protitelesa. K sreči za razliko od drugih avtoimunskih bolezni lahko z izločitvijo glutena iz prehrane te bolezenske spremembe zaustavimo.

Celiakija ni skrita oziroma subklinična, zato jo je lažje diagnosticirati. Oseba s celiakijo ima lahko kri v blatu ali pa doživlja hude bolečine. Drugi simptomi celiakije so steatorêja – čezmerne količine maščob v telesu, torej neprebavljena in neabsorbirana maščoba v blatu, dermatitis ter razne prebavne težave. Ti očitni simptomi pogosto pomagajo zdravnikom že v zgodnjem otroštvu diagnosticirati celiakijo otrokom, pri katerih se prvič v prehrani pojavijo žita. Celiakija se lahko odkrije s krvno preiskavo in potrdi z biopsijo tankega črevesa. Precej lahko jo je prepoznati oziroma diagnosticirati.

SUBKLINIČNA INTOLERANCA

Subklinična intoleranca je tista, ki je preprosto povedano prikrita. Z drugimi besedami, pogosto ni očitnih simptomov, ki bi usmerjali – opozarjali zdravnika ali posameznika k sumljivim subkliničnim stanjem. Ker simptomi niso očitni in subklinična intoleranca na gluten pogosto postane nediagnosticirana ali napačno diagnosticirana, lahko veliko ljudi trpi zaradi zdravstvenih posledic, ki so povezane s subklinično intoleranco na gluten, ne da bi razumeli, dojeli oziroma prepoznali pravi vzrok njihovih težav. Subklinične težave so po svoji naravi težko prepoznavne in pogosto ostanejo neopažene kljub najboljšim prizadevanjem tako zdravstvenih delavcev kot tudi samih intolerantnih posameznikov.

Subklinična glutenska intoleranca se nanaša na izpostavljenost molekuli gliadina in specifično vnetno reakcijo, ki poteka v tankem črevesu prizadetih posameznikov. Pravzaprav bi bila intoleranca na gliadin bolj strokovno natančen izraz kot pa intoleranca na gluten. Gliadin je polipeptid, dolga veriga aminokislin, ki je prisotna v glutenskih beljakovinskih delih nekaterih zrn. Na tem področju je veliko zmede in veliko napačnih informacij o glutenu in gliadinu. Gliadin, molekula, ki povzroča težave, je prisotna v nekaterih, vendar ne v vseh živilih, ki vsebujejo gluten. Ljudje, ki imajo težave, se morajo izogibati glutenu iz zrn pšenice, rži, ječmena, kamuta, pire in kuskusa. Nekatera od teh zrn imajo manjšo koncentracijo glutena in gliadina kot pšenica, vendar pa vsaka hrana, ki vsebuje ta specifični gliadin, ni dobro prenašana pri ljudeh s subklinično intoleranco na gluten.

Stanje subklinične intolerance na gluten je bilo najprej dokumentirano v Združenih državah Amerike z opažanji zdravnikov, ki so sodelovali pri zdravljenju bolnikov z nadledvično utrujenostjo, oslabljenim imunskim sistemom in okoljskimi boleznimi. V mnogih letih je bilo po vsem svetu vloženega ogromno truda in dela v odkrivanje narave in obsega te težave. Leta 1994 je tehnološki preboj v obliki visoko specializiranega testa slinavke za subklinično intoleranco na gluten omogočil obsežnejšo preiskavo te težave.

FIZIOLOŠKI UČINKI SUBKLINIČNE INTOLERANCE NA GLUTEN

Pri ljudeh s subklinično intoleranco na gluten gliadin povzroči vnetno reakcijo sluznice, ko pride v stik s steno tankega črevesa. Ta reakcija na začetku običajno ostane neopažena. Dejansko lahko to vnetje nizke stopnje ostane neopaženo še leta ali celo desetletja, preden povzroči izražanje simptomov. Končni učinek te skrite obrabe je počasno uničenje zdrave sluznice ali tkiva sluznice tankega črevesa. V nekaterih primerih lahko v otroštvu obstajajo simptomi, kot so alergije, astma, ponavljajoče se okužbe, stalna bolečina v želodcu ali intoleranca na mleko. Pogosto ti simptomi v zgodnjih odraslih letih zbledijo, vendar se problem znova pojavi, ko je oseba stara med 35 in 55 let.

GLUTEN IN OSTALE ALERGIJE

Subklinična intoleranca na gluten pogosto vodi v razvoj raznih zapoznelih alergij na živila. To povzroča sindrom prepuščajočega črevesa in spremljajoče prezgodnje uhajanje prehrambenih antigenov v krvni obtok. Sčasoma ta prekomerna izpostavljenost antigenom hrane povzroči, da se imunski sistem odzove, in živila, ki bi jih sicer tolerirali, lahko postanejo alergena. Čeprav problem z alergijami na hrano povzroča škoda, nastala zaradi uživanja glutena, odstranitev le tega in pasteriziranih mlečnih živil iz prehrane, ni vedno zadostno za odpravo te težave.

Obstajajo različne vrste alergij na živila: nekatere so takojšnje, nekatere pa se pojavijo z zamudo. Takojšnje alergije na hrano je običajno enostavno prepoznati – na primer, zaužijete citruse in dobite izpuščaje. Ti običajno ne zahtevajo določanja testiranja. Vendar pa je zamudne alergije na hrano težko identificirati, ker se reakcija morda ne pojavi več ur ali celo dni po zaužitju določenega živila. Na primer ko zaužijete neki alergen, lahko ta povzroči migrenski glavobol ali pretirano utrujenost, ki jo boste čutili šele čez 24 ali 48 ur. Kaj storiti? Prva izbira je slediti rotacijski prehrani (kroženje). S tem, čeprav natančna živila, na katera ste alergični, niso identificirana, boste krožili vsa živila, tako da se bodo vsi zamudni alergijski odzivi znatno zmanjšali. To zmanjšuje stres na vaš hormonski in imunski sistem. Druga možnost so dodatna testiranja za alergije na živila. To testiranje iz vzorca krvi določa, na katera živila reagirate. Potem boste vedeli, katerim živilom se je treba izogibati in katera živila so varna.

Svetujem vam, da iz prehrane odstranite vse potencialne alergene in potem postopoma začnete vnovično uživanje teh in opazovanje, kako telo reagira na določeno živilo. Seveda je za to treba veliko potrpežljivosti in zelo je pomembno, da vseh teh živil ne začnete znova uživati sočasno. Tako boste lahko izvedeli, katero je živilo, ki vam škoduje.

Za konec bi vam rad povedal, da je diagnosticiranje celiakije zelo nezahtevno, in bi vas rad opozoril, da si lahko s “poskusno” brezglutensko dieto, še preden bi opravili ustrezno dokazovanje protiteles oziroma preden se opravi biopsija tankega črevesa, naredite medvedjo uslugo, saj lahko dieta vpliva na izvide preiskav in se pokaže negativno stanje, ki pa je zavajajoče.

“Zdrav um, zdravo telo!”

Zakaj kupovati 2 izdelka, ča pa lahko dobite 2 v enem – Vitagest!

Ker z nakupom Vitagesta dobite praktično 2 različna izdelka v enem

HCL + prebavni encimi v enem izdelku!